Vseh 88 poslancev slovenskega državnega zbora je nenadoma odstopilo s svojih funkcij, kar je presenetilo številne in povzročilo širok odziv v javnosti. Ta nenaden korak je povzročil začudenje in zaskrbljenost med državljani, saj so odstopi vseh izvoljenih predstavnikov države prinesli vprašanja o prihodnosti političnega sistema in demokratičnih procesih v Sloveniji. To dejanje, ki ni imelo precedensa v zgodovini države, odpira številne možnosti za spremembe v politični krajini in odpira vprašanja o tem, kaj je privedlo do takega odločanja.
Zaradi takšnega dejanja se je pričakovalo, da bo sledil razpis novih volitev, saj je Slovenija na ta način izgubila celoten parlament. To bi pomenilo, da bodo imeli državljani priložnost ponovno izbrati svoje predstavnike in oblikovati novo politično vodstvo, ki bo usmerjalo državo v prihodnost. Vendar pa je to tudi izziv za politične stranke, ki se bodo morale hitro organizirati in pripraviti svoje kandidate ter strategije za volitve, ki bodo verjetno postale zelo napete.
Takšen odstop celotnega parlamenta ni nekaj, kar bi lahko opazovali brez nadaljnjih vprašanj. Mnogi so se spraševali, kaj je bil vzrok za to odločitev. Ali so bili odstopi posledica notranjih političnih težav, nezadovoljstva s trenutnim stanjem v državi, ali pa gre za odgovor na kakšne zunanje pritiske ali skrite politične igre? Ne glede na razlog, to dejanje predstavlja pomembno prelomnico v slovenski politiki, saj odpira prostor za nove ideje, spremembe v političnih strukturah in morda celo nove politične stranke, ki bodo prevzele vlogo vodstva v naslednjih letih.
Ob tem se postavlja tudi vprašanje stabilnosti države. S popolnim odstopom vseh poslancev se Slovenija sooča z brezpredmetnim političnim vakuumom, ki lahko privede do začasne paralize v odločanju in vladanju. Morda bo potrebna posebna ureditev ali začasna vlada, ki bo skrbela za tekoče zadeve in zagotavljala nemoten razvoj države, dokler ne bodo izvedene nove volitve.
